Tokyo Blues.
Tokyo Blues (1987) je peti roman japonskega pisatelja Harukija Murakamija. Ob izidu japonski avtor v založniškem svetu ni bil tuj in je v svojih prejšnjih publikacijah pokazal drugačen slog. Še več, sam je na to besedilo mislil kot na nekakšen eksperiment, katerega namen je bil na preprost način raziskati globoka vprašanja.
Rezultat je bil zgodba, ki se lahko poveže z ljudmi vseh starosti, zlasti z mlado publiko. Dejansko več kot štiri milijone izvodov Tokyo Blues. Zato je postal posvetitveni naslov japonskega pisatelja, ki je od takrat dobil številne nagrade. Poleg tega je njegovo ime še naprej kandidat za Nobelovo nagrado za književnost.
Povzetek Tokyo Blues
Začetni pristop
Začetek knjige predstavlja Toru Watanabe, 37-letni moški, ki je navdušen na letalu (ki pristaja), ko poslušajte posebno pesem. Tisti kos - "Norveški les", legendarne angleške skupine The Beatles— ga prikliče veliko spomini na mladost (iz časa študentskega študija).
Na ta način, zgodba se v šestdesetih letih preseli v mesto Tokio. Takrat so se po hladnem vojni in različnih družbenih bojih po vsem svetu dogajali moteči dogodki. Medtem pa Watanabe pove podrobnosti o svojem bivanju v prestolnici Japonci z otipljivimi občutki nemira in osamljenosti.
Prijateljstvo in tragedija
Ko zgodba napreduje, se spominja glavni junak podrobnosti o njihovih univerzitetne izkušnje, kakšno glasbo je poslušal in čudno osebnost nekaterih kolegov. Prav tako Watanabe hitro aludira na svoje ljubimce in njihove spolne izkušnje. Nato opozarja na naklonjenost do Kizuki, njegovega najboljšega prijatelja od mladosti, in Naoko, njegovega dekleta.
Na tak način mine na videz normalno vsakdanje življenje (občutek, ki ga povzroči preprost in tesen jezik pripovedi ...). do izbruhne tragedija v življenju in za vedno zaznamuje psiho likov: Kizuki samomor. V vašem poskusu premagovanja strašne izgube, Toru se odloči, da bo za eno leto pobegnil iz Naoko.
Srečanje
Naoko in Toru sta se spet srečala na univerzi po izolaciji glavnega junaka. A) Da, nastalo je pristno prijateljstvo, ki se je umaknilo neizogibni medsebojni privlačnosti. Toda še vedno je pokazala simptome duševne krhkosti, zato se je morala soočiti s travmami iz preteklosti. Na ta način je bila mladenka sprejeta v center za psihološko pomoč in počitek.
Naokova osamljenost je Watanabeju povečala občutek osamljenosti, zato je začel kazati znake neurejenega obstoja. Kasneje, mislil je, da se je zaljubil v Midori, drugo dekle, ki je služilo za začasno ublažitev žalosti. Potem, Toru je zajel vrtinec strasti, seksa in nestabilnosti čustveni občutek, ujet med dvema ženskama.
Resolucija?
Razvoj dogodkov glavnega junaka nujno potisne v nekakšen globok razmislek skozi sanjske dimenzije. V tem primeru ni mogoče jasno razločiti, katera dejstva ali predmeti so resnični in kateri namišljeni. Sčasoma, zaželena stabilnost je mogoča le, kadar protagonist lahko dozori od znotraj.
Tokijski blues, po Murakamijevih besedah
V intervjuju z Država (2007) iz Španije, Je pojasnil Murakami v zvezi s "eksperimentom" Tokyo Blues, naslednji: "Ne zanima me pisanje dolgih romanov z realističnim slogom, vendar sem se odločil, da bom vsaj enkrat napisal realističen roman. " Japonski pisatelj je dodal, da svojih knjig običajno ne bere po izidu, saj nima navezanosti na pretekla vprašanja.
Kasneje je Murakami v intervjuju, ki ga je opravil Xavier Ayén (2014), opisal svojo afiniteto do likov s psihološkimi težavami. V zvezi s tem je dejal: “Vsi imamo svoje duševne težave, ki jih lahko včasih obdržimo nezavedno, ne da bi se pojavili na površini. Ampak vsi smo tujci, vsi smo malo nori "...
Deset besednih zvez Tokijski blues
- "Ko ste obkroženi s temo, je edina alternativa, da ostanete negibni, dokler se oči ne navadijo na temo."
- "Zaradi česar smo normalni ljudje vemo, da nismo normalni."
- "Ne smili se sebi. To počnejo samo povprečni ljudje «.
- "Če bi bral enako kot drugi, bi na koncu razmišljal kot oni."
- "Smrt ne nasprotuje življenju, smrt je vključena v naše življenje."
- »Samote nihče ne mara. Toda za vsako ceno me ne zanima prijateljstvo. "
- "Ali v mojem telesu ni neke vrste spominskega limba, kjer se vsi ključni spomini kopičijo in spremenijo v blato?"
- "To se vam zgodi, ker daje vtis, da vam ni vseeno, da bi bili drugi všeč."
- "Človek, ki je prebral trikrat Veliki Gatsby morda je moj prijatelj «.
- "Zelo bedni so zavili ali šepetali, odvisno od tega, v katero smer je pihal veter."
O avtorju Harukiju Murakamiju
Najbolj priznani japonski pisatelj na današnjem planetu se je rodil v Kjotu 12. januarja 1949. Je potomec budističnega meniha in edinec. Njena starša, Miyuki in Chiaki Murakami, sta bila učitelja književnosti. Iz tega razloga, mali Haruki odraščal obkrožen s kulturnim okoljem, z veliko literature z različnih koncev sveta (v kombinaciji z japonščino).
Citat Harukija Murakamija.
Podobno je bila anglosaška glasba pogosta težava v gospodinjstvu Murakami. Do te mere, da sta glasbeni in literarni vpliv zahodnih držav značilnost Murakamijevega pisanja. Kasneje, mladi Haruki se je odločil za študij gledališča in grščine na univerzi Waseda, eno najprestižnejših na Japonskem. Tam je spoznal, kdo je danes njegova žena Yoko.
Preambula prihodnjega pisatelja
V času študija univerze je Murakami je delal v glasbeni trgovini (za vinilne plošče) in obiskal jazz taverne "Žanr glasbe, ki jo ima rad." Iz tega okusa je izhajalo, da se je leta 1974 (do 1981) odločil najeti prostor, da bi skupaj s svojo ženo ustanovil jazz bar; so ga krstili "Peter Cat". Par se je odločil, da ne bo imel otrok zaradi nezaupanja v naslednjo generacijo.
Vzpon avtorja uspešnic
Leta 1978 Haruki Murakami spočet ideja o postati pisatelj med igro baseball. Naslednje leto vrgel Poslušaj pesem vetra (1979), njegov prvi roman. Od teh petih let naprej japonski pisatelj v nekoliko motečih situacijah ustvarja zgodbe s presenetljivimi liki.
Murakami je v ZDA prebival med letoma 1986 in 1995. V tem času je začetek Norveški les - Alternativni naslov Tokyo Blues - je zaznamoval vzlet v svoji literarni karieri. Čeprav so njegove zgodbe pohvalili milijoni privržencev na petih celinah, ni bil izvzet iz trde kritike.
Slogovne in konceptualne značilnosti literature Harukija Murakamija
Nadrealizem, magični realizem, onirizem ... ali mešanica vseh njih?
Delo pisatelja iz dežele vzhajajočega sonca nikogar ne pusti ravnodušnega. Ne glede na to, ali gre za literarne kritike, akademske analitike ali bralce, pojmovanje Murakamijevega vesolja vzbuja goreče občudovanje ali nenavadno sovraštvo. To pomeni, da pri preučevanju Murakamijevega dela ni nobenih srednjih točk. Zakaj je zapadla ta (pred) sodba?
Na eni strani, murakami snuje pisanje z namenom, da kljubujejo logiki, zaradi njegove nesporne zavezanosti sanjskim svetovom. Posledično so redke nastavitve, ki so jih ustvarili Japonci, povsem blizu nadrealistični pripovedi. Poleg tega estetika, nekateri liki in literarni viri obdrži veliko podobnost z oblikami čarobni realizem.
Murakamijeva singularnost
Fantazija, sanjske atmosfere in vzporedna vesolja so pogosti elementi Murakamijeve pripovedi.. Vendar ga ni enostavno opredeliti znotraj določenega toka, saj se v njihovih zgodbah okolje in čas pogosto razpleteta ali popačita. Ta deformacija resničnosti se lahko zgodi v iluzornih okoliščinah ali v mislih likov.
Zakaj Murakamijeva pripoved ustvarja toliko sovražnosti?
murakami, kot druge najbolje prodajane osebnosti - denimo Dan Brown ali Paulo Coelho -, obtožili so ga, da se "ponavlja s svojimi liki in zapisi." Poleg tega škodljivci azijske literature poudarjajo, da večkratna odsotnost meja med namišljenim in resničnim zmede (po nepotrebnem?) Bralca.
Vendar pa številne Murakamijeve napake legije oboževalcev vidijo kot veliko vrlino in glasovi, ki so naklonjeni njegovemu prvotnemu načinu pripovedovanja zgodb. Vse značilnosti, omenjene glede pripovedi, napolnjene z nadrealističnimi, sanjskimi in domišljijskimi elementi, so prav tako vidne v Tokyo Blues.
Murakamijevih 5 najbolj prodajanih knjig
- Tokyo Blues (1987)
- Kronika ptice, ki vije svet (1997)
- Sputnik, ljubezen moja (1999)
- Kafka na obali (2002)
- 1Q84 (2009).