Fotografija: María Latorre, Facebook profil.
Maria Latorre piše romantične romane in zgodbe za odrasle in je že izdal nekaj naslovov kot Družina v delu, Dotik neba o Užitki. Zadnji je naslovljen bos med koreninami. Resnično cenim vaš čas in predanost temu Intervju ki jih objavljam danes.
Mary Latorre. Intervju
- ACTUALIDAD LITERATURA: Vaš zadnji objavljeni roman je Bosi med koreninami. Kaj nam poveste o tem in od kod ideja?
MARÍA LATORRE: To je zgodba o Lola, mlada ženska, ki je vedno živela v andaluzijskem gorovju in ki se po materini smrti odpravi k očetu v Katalonijo. Iz življenja v koči sredi gozda postane hči meščanskega vinogradnika in ob tem spopadu se bo odločil, da ne bo izgubil svojega bistva, ne glede na to, kaj se zgodi. Ko naletite na Cesc Ribelles, ki je zaposlen pri svojem očetu, se bodo začeli pojavljati dvomi o tem, kaj v resnici poskuša zaščititi in kaj zamuja z oklepanjem preteklosti.
Ideja se je porodila pred skoraj dvajsetimi leti, v zgodbi, ki sem jo napisal za natečaj v svojem mestu. V njem sta nastala dva lika, iz katerih Želel sem pojasniti več stvari. Oni so bili tisti, ki bodo kasneje postali Lola in Cesc. Dolgo so mi šepetali svojo zgodbo in ugotovil sem, da je to, kar mi pripovedujejo, v obliki romana. Nisem se čutil pripravljenega, da bi ga napisal, zato sem se prijavil na tečaj romantičnega romana Érike Gael – najboljša stvar, ki sem jo lahko naredil za svoje pisateljsko življenje – in tam sem ga končno začel oblikovati.
- AL: Se lahko spomnite katerega od svojih prvih branj? In prva zgodba, ki ste jo napisali?
ML: The prva zgodba ki sem ga imel, se je imenovalo Marten in je bilo o deklici, ki je želela odrasti, malo nazaj od Petra Pana. Živo se ga spominjam, ker sem se počutila kot ona. Leta kasneje so mi dali vilinska princesa, Sally Scott, in to je bilo največje gorivo za moj pisateljski jaz.
P prve zgodbe ki sem jih pisal kot otrok, so raztresene po ovojnem papirju in strani, iztrgane iz mojih šolske zvezke. Najbolj mi je ostala v spominu zgodba jelena, ki je bil ujet v koreninah drevesa. še Nekaj jih obdržim izmed njih.
- DO: Glavni pisec? Izberete lahko več kot eno in med vsemi obdobji.
ML: Dva pisatelja, ki sta name močno vplivala v najstniških letih, sta bila JDSalinger in Federico García Lorca. Vendar mislim, da med drugim ne bi bila ista pisateljica brez Flannery O'Connor, Joseja Luisa Sampedra, Pilar Pedraze, Miguela Delibesa, Marise Sicilie, Giannija Rodarija, Érike Gael ali Jesúsa Carrasca.
- AL: Kateri lik v knjigi bi želel spoznati in ustvariti?
ML: Veliko! Toda trenutno je prva stvar, ki mi pride na misel, Tyrion Lannister. Ko sem pred leti bral knjige, sem bil očaran nad njihovimi robovi in njihovo človečnostjo, vedno med dobrim in zlim, rojenim preživelim.
- DO: Kakšen poseben hobi ali navada, ko gre za pisanje ali branje?
ML: Ko pišem, potrebujem glasbo v ozadju, uglašeno z zgodbo, ki jo imam v roki. Nimam nobene posebne navade branja, običajno berem, ko imam prosti čas, zato zadnje čase to veliko počnem na mobilnem telefonu.
- DO: In vaše najljubše mesto in čas za to?
ML: Najraje pišem na prostem, s prenosnikom ali zvezkom, moj čas pa je zjutraj. Nimam najljubšega mesta ali časa za branje, mislim, da je vsak kraj in vsak čas idealen za branje.
- DO: Ali obstajajo drugi žanri, ki so vam všeč?
ML: Da, mislim, da obstajajo čudovite zgodbe v vseh žanrih. Na splošno se pri izboru branja ne opiram na žanr romana, običajno to naredim na podlagi sinopsisa ali priporočil ljudi, katerih merilom zaupam.
- DO: Kaj berete zdaj? In pisanje?
ML: Berem Prevajalec, de Jose Gil Romero in Goretti Irisarri, in pišem a kratki roman kar bi lahko označili kot sentimentalno.
- DO: Kakšna je po vašem mnenju založniška scena?
ML: V krizi. Surovine za knjige v Vloga so skozi streho, komodifikacijo literature vsiljujejo njeni kakovosti, piratstvo nemogoče zadržati, novi avtorji imajo malo priložnosti, založniki so večinoma še vedno zasidrani v praksah, ki nimajo več smisla in upočasnjujejo rast njihovih avtorjev, družbena omrežja nas mečejo iz središča ...
Hruška če je kriza, so možnosti za spremembe, za razvoj in upajmo, da jih bomo izkoristili za izboljšanje pogojev za vse in v korist literature. Avtorji in avtorice želimo imeti več nadzora nad svojo kariero in to že spreminja marsikaj.
- DO: Je trenutek krize, ki ga doživljamo, za vas težaven ali boste lahko obdržali nekaj pozitivnega za prihodnje zgodbe?
ML: Seveda mi ostane veliko pozitivnih stvari. Z ljudmi, ki sem jih srečal na tej poti, predvsem z dobrim in manj dobrim, kar so mi dali. Od človeški odnosi od koder v veliki meri prihaja moj navdih.