Goretti Irisarri in Jose Gil Romero. Intervju z avtorji La traductora

Goretti Irisarri in Jose Gil Romero - intervju 

• ACTUALIDAD LITERATURA: Prevajalec je tvoj novi roman. Kaj nam poveste o tem in od kod ideja?

JOSE GIL ROMERO: Roman basni z kaj bi se lahko zgodilo v osemminutni zamudi s katerim Frankov vlak prispela na srečanje s hitlerjem v Hendayeju. Iz tega resničnega dogodka razvijemo a ljubezenska zgodba in napetost, v kateri igra prevajalka, ženska, ki ni pogumna in si želi le živeti v miru in je vpletena v zaroto vohunjenja.

GORETTI IRISARRI:  Navdušila nas je zamisel, da bi protagonist živel veliko intrig na tem hitrem vlaku je kar filmska podoba in takoj sva pomislila Hitchcock, v tistih filmih, ki jih začnete gledati in vas ne pustijo.

• AL: Ali se lahko vrnete k prvi knjigi, ki ste jo prebrali? In prva zgodba, ki ste jo napisali?

GI: V mojem primeru sem začel s Tolkienom, Hobit, ali vsaj to je prva knjiga, ki se je spomnim. Bilo je kot odkrivanje drog in nikoli nisem nehal.

JGR: Verjetno preberi neka knjiga o Pet, ki bi ga imela moja sestra na polici. Toda brez dvoma je tisto, kar je zaznamovalo moje otroštvo, in rekel bi, da je bilo to moje življenje človek, avtorja Carlosa Giméneza, ko imamo informacije. In napiši ... zagotovo scenarij enega tistih stripov, ki sem jih risal kot najstnik, ki so bile grozljive zgodbe s pošasti, na katere je močno vplival Tujci avtorja Jamesa Camerona in s posebnimi učinki filmov Davida Cronenberga.

• AL: Glavni pisatelj? Izberete lahko več kot eno in iz vseh obdobij. 

JGR: Gore je bolj brano od mene (smeh). Je pa toliko ... García Márquez in Galdós, Horacio Quiroga in Stefan podružnica, Perez Reverte in Eduardo Mendoza, Bukowski... 

GI: Zlomil bom kopje za dekleta. Roko bi zažgal za karkoli od S.Ei Shonagon, Virginia Woolf, Marguerite Yourcenar, Susan Sontag ali najbolj znani deskar, Agatha Christie... 

JGR: Kaj?

GI: Resno, Agatha je bila pionir deskanjaObstaja nekaj res kul njenih slik z desko, ki lovi valove.

• AL: Kateri lik v knjigi bi želel spoznati in ustvariti?

JGR: Z veseljem bi jih spoznal tujec kaj iščeš gurb. 

GI: Kako dobro vprašanje! No, ljubil bi se ustvarite pri zelo dvoumno guvernanta Še en zasuk. In kar se tiče poznavanja ... kapitan nemoin da me je peljal na majhen ogled dna ustja reke Vigo, ki je očitno tam.

• AL: Kakšne posebne navade ali navade, ko gre za pisanje ali branje?

IG: Pred vnosom poiščite slike. Če želim priti do nove scene, si moram ogledati slike daj me v kontekst, smešne ideje kostumov, kakšen poseben obraz. 

JGR: Če bereš, mi zdaj nič ne pade na pamet ... in glej, jaz sem manijak! O ja, poglej: Običajno kupim veliko rabljenega, No, ne prenesem, da v knjigi najdem podčrtaje nekoga drugega. Moje oči segajo v tiste odstavke, ki so se mi zdeli zanimivi in ​​me motijo, motijo. Rekel sem, manijak (smeh).

• AL: In tisto najprimernejše mesto in čas za to?

JGR: Brez dvoma prebrati pred spanjemv postelja.  

GI: Imam zvit okus za branje kjer je veliko hrupakot podzemna železnica. Všeč mi je koncentracija, do katere me sili, veliko bolj se potopim.

• AL: Ali so vam všeč drugi žanri?

GI: Resnično mi je všeč, kar se imenuje literatura žanra, tako za branje kot za pisanje. Pisati je super, da obstaja pravila, ki vas zaprejo, omejitve, kot so tiste, ki opredeljujejo zvrst. Ustvarjalno deluje veliko bolje. Obstaja dokumentarec Lars von Trier, Pet pogojev, kar zelo dobro razlaga: Von Trier izziva avtorja kratkega filma, da posname pet predelave svoje kratke in vsakič, ko bo postavila težji, bolj nemogoč pogoj. Resnično strašljivo pa je, ko mu Lars Von Trier pove, da tokrat ne postavlja nobenih pogojev: pusti ubogega avtorja nezaščitenega pred breznom, tistim popolne svobode. 

JGR: Veliko in raznolikih zvrsti, toda ... ja, še en hobi: Skoraj ne berem literature, ki ni španska. Zanima me, da prevod, ki ga berem, ne bo popoln in da mi bo to pokvarilo branje. Vem, da je to zelo nevrotična misel in zelo sem se zabaval, ko sem jo pripisal liku iz Prevajalec, ki pravi nekaj takega kot "Ne zaupam kakovosti prevoda, ki ga bom našel."

• AL: Kaj zdaj berete? In pisanje?

GI: berem Čustvena pot Madridaza Kariera, ki ga je ponovno izdal La Felguera. Emilio Carrere, avtor knjige Stolp sedmih grbavcev, Bil je zelo poseben lik, dekadenten in boemski pesnik, ki je po vojni sprejel frankovski režim. Je eden tistih literatov, katerih ideologije ni lahko označiti. Vklopljeno Prevajalec pride ven, na radiu recitira pesem, kjer je bil znan. Pesem je pohvala nacistom, ki vstopajo v Pariz, Pariz pod svastiko.

Zelo nas je zanimalo prikazati tisto žarišče tistega časa, ko vse ni bilo tako jasno kot zdaj in so bili intelektualci, ki so občudovali nacizem. Na primer, v Círculo de Bellas Artes je bila velika razstava o nemški knjigi, ki se pojavlja tudi v romanu. Kakorkoli že, na stenah Kroga visijo tiste fotografije z velikimi svastikami ... Zgodba je takšna, kot je.

JGR: Berem Junak s tisoč obraziavtorja Campbell. Zelo rada imam vaje. Veliko sem bral o mehanizmih pripovedovanja in podobno, da vidim, če se malo naučim (smeh)

Glede na to, kar pišemo, pravkar smo končali roman in smo zelo zadovoljni. Upajmo, da bomo lahko kmalu sporočili novice o njeni objavi.

• DO: Kakšna je po vašem mnenju založniška scena? Ali menite, da se bo to spremenilo ali se je to že zgodilo z novimi ustvarjalnimi oblikami?

JGR: No, rekel bi bolje kot kdaj koli prej in rekel bi slabše kot kdaj koli prej. Mislim, objavljeno je veliko, veliko, vendar v drakonskih razmerah: čas izkoriščanja je izredno kratek, konkurenca pa huda. Obstaja veliko dobrih ljudi, ki pišejo odlične knjige in bralec skoraj nima časa in sposobnosti, da bi jih izbral. Večina storilcev na poti izgine ali jim sploh ne uspe. Dramatično je razmišljati o tem, koliko nadarjenih ljudi je zapravljenih.  

GI: Tudi jaz mislim nov pristop k avdiovizualni fikciji ima veliko težo, zlasti televizijske serije, ki so postale bolj literarne in bolj skrbijo za razvoj likov ali raziskovanje pripovedi. In so a močna konkurenca, ker časa, ki ga porabite za ogled poglavij in poglavij serije, ne porabite za branje.

• AL: Vam je trenutek krize, ki ga doživljamo, težek ali boste lahko obdržali kaj pozitivnega za prihodnje zgodbe?

JGR: To so težki časi. Veliko ljudi trpi ali je trpelo. PZ naše strani lahko prinesemo le določeno olajšanje, majhen izhod iz tega trpljenja. O nekaterih od teh se govori v Prevajalec tudi: iz način odrešenja, ki ga knjige predvidevajo za ljudi in v tem smislu je roman poklon literaturi. Upajmo, da se bodo tudi za nekaj časa naši bralci zahvaljujoč nam umaknili. To bi bilo ljubko.