Noč je sanjski glas
Noč je sanjski glas je prva pesniška antologija, ki jo je napisala barcelonska prevajalka in kritičarka Rosa Lentini. Delo sodi v zbirko sirena, izdala pa jo je založba Pamiela Argitaletxea leta 1994. Knjigo zaznamuje humanistična odlika; v tem smislu je tudi obremenjena z značilnostjo ženskosti.
Po avtorjevih lastnih izjavah, v njeni poeziji je mogoče najti značilnosti ženske literature: nedvoumno pretiravanje zasebnosti in intime. Nobena druga ekspresivna bahavost ni potrebna, da bi bilo razumljivo, saj sta subtilnost in insinuacija vse.
O Noč je sanjski glas
Skozi strani, pesmi, verze in znamenja Noč je sanjski glas Veliko se govori, ne da bi se razkrile vse skrivnosti. To je mogoče zaradi vira, ki ga zelo dobro uporablja Lentini: namig. To vidimo v fragmentih, kot je: »… Vidim tvoja napeta stegna, ki jih hranijo zase / svojo najtanjšo in najbolj skrivno kožo« (iz »V neprespanih urah kot skale«).
"Noč je sanjski glas Primeren je kot vrh Lentinijevega popotovanja poetične svetlobe. Glas električnih lišajev, neprenehoma radoveden, ranjen sam vase, vase«, recenzirala Yeni Zulena Millán v Kronični (2017). Samo delo je ponavljajoča se pesem, v kateri se steka več avtorjevih intimnih vidikov.: ljubezen ljubimca — v čutnem in spolnem — in njegov lik pred očmi drugega, lahkotnost bivanja, njegova malenkost pred časom ...
Analiza nekaterih pesmi avtorja Noč je sanjski glas
"Zdaj, ko mi noč šepeta"
Zdaj ko mi noč šepeta, da mi noč šepeta, da sta ona in voda eno
prisotnost, zdaj, ko se glas vode vrne in vdre v nas, zdaj, ko je v tej religiji vode
Pozabil sem govoriti s tabo in govori z mano, zato bi moral poimenovati svet in njegove kretnje
vztrajajte, da si zapomni reči na primer "tvoje roke" ali "moj jezik", da ne pozabi
da je z ustnicami, jezikom in zobmi izvora, s katerim bdimo nad svojimi imeni, onkraj tistih prestrašenih ust, spečih in od vseh pozabljenih, morda zaradi spomina
te sline in teh zob v ustih, ki zaskrbljeno ližejo tvoj jezik, tako da mi pove, tako da počiva z mano v vodi brez tekočine in se ne spomni, da sta voda in
noč sta dve odsotnosti, ki rasteta na istem imenu.
kratka analiza
»Zdaj ko mi šepeta noč« je nastala v pesniški prozi. Že v njegovih prvih stavkih je opaziti, kako Skozi besedi "voda" in "zdaj" avtor izrisuje prostor in časovnost, kjer se kasneje odvija diskurz. Tam, v tem jedrnatem in gosto poustvarjenem okolju, je močno predstavljena tista intima ženstvenega občutka, tako enkratnega, o katerem govori avtorica sama v komentarjih, ki namigujejo na delo.
Voda – najvidnejša beseda – služi tudi kot metafora za spomin, pozabo in samopovzročene rane. Figura ljubimca je prisotna tudi z domačnostjo, ki kaže, kako kratek je lahko obstoj bitja. človek.
"V neprespanih urah kot skale"
V neprespanih urah kot skale
Vidim tvoje čelo ranjeno od zraka,
tvoj hrbet, ki ga zrak odkriva in raziskuje,
vaša napol odprta usta in vaše votle roke
oreadas v gostoti noči.
Slišim, kako goriš v odkritih, dolgih kretnjah,
Vidim tvoja napeta stegna, ki jih držijo zase
njegova najboljša in najbolj skrivna koža;
Tvoje oči imam samo zaprte pred skrivnostjo zraka.
kratka analiza
Za razliko od prejšnje pesmi je »V neprespanih urah kot skale« predstavljena svobodnejša struktura in veliko bolj razvidna podoba. tukaj, Rosa Lentini opisuje dejanja ljubimca med kulminacijo intimnega dejanja, in kako ga tisti, ki ga čuti in živi, tudi občuduje.
Pesnik obravnava vrhunec strastnega trenutka s prozo, ki vam omogoča, da ste nekoliko bolj eksplicitni, vendar ne da bi kdaj dosegli neeleganco.
Druge pesmi Rosa Lentini
V času svojega literarnega dela je Rosa Lentini izdala več pesniških antologij. Med njimi so: egipt zvezek (2000) južno do mene (2001) štiri vrtnice (2002) Strup in kamen (2005) Prosojnice (2006). Sva imela (2013) in Lepo nič (2019). Za poglobitev v avtoričino delo puščamo nekaj njenih najlepših liričnih besedil.
"Škoda" od južno do mene
Iz popkovine vprašanj
samo vrzi ven, kar gori,
trajna stava,
oddaljena in pokorna barva je izginila.
Izgubili smo celo sled jeze
v neprespanih svetovih
noč in vlaga
tvojo pesem so napolnili s prahom,
in zdaj pozdravljaš bledo tišino
ki približa odmev svetemu.
Besede so prišite k glasu,
jeziki so oblečeni z dihom
ki zbledijo v ogledala,
Torej podoba sveta
še vedno čaka v grmu,
z novim čudežem in praznim časom.
O samoti in praznini
Poetična proza Rosa Lentini običajno obravnava teme, kot je osamljenost, katere senca je vsiljena tistim, ki iz navade izgubijo sposobnost komuniciranja in ostane le »bleda tišina«. Mnogi ljudje živijo v samotni družbi, kjer ni več niti jeze; to je nekaj, kar Lentini briljantno izpostavi.
"Nenaseljene sence" avtorja Sva imela
Tranzit njihovih duš k jelenom
njegovo željo po vodi to pozabo
hrbet vodotesen
v času mitanja.
Rogovje je raztrgano
nekaj kož pade v bazen.
Valovi jih zamegljujejo, izgnance.
vse je bilo pripravljeno
tudi žeja jih ne ujame nepripravljene
ko vprašajo, ali so se jim posmehovali
konca, njegovega zakona.
Blestijo tako, da sprašujejo, kot da bi moč
odgovora lahko bi jih vrnil v dež
do avreole, ki kot odmev obdaja sence.
Srce bije ustnice tik, tik,
sladkost napihne ustnice
in bije brez dovolj sile.
Čakanje jih naredi
neskončen trenutek
─ povešene usta in roke
drsališče za drsanje─
in potem naj breztežni cvet
nenavadnosti
naredi vse ostalo.
Sprememb in čakanja
Spet je zadaj mogoče najti melanholično avro brati poezijo od Lentinija. V "Odstopajočih sencah" je zahtevek za spremembo prikazan v celotnem pogledu, vprašanje, ki nikoli ne bo dobilo ustnega odgovora in o katerem pa se tudi ne splača slišati izpovedi.
O avtorici Rosa Lentini
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Rosa Lentini se je rodila leta 1957 v Barceloni v Španiji. Lentinijeva je kot hči katalonskega pesnika Javierja Lentinija odraščala ob besedah velikih avtorjev in že zelo zgodaj kazala zanimanje za branje in pisanje. Takšna je bila njegova strast, da diplomiral iz hispanske filologije na Avtonomni univerzi v Barceloni. Od takrat se je njegova slavna kariera vedno osredotočala na pisma.
Trenutno je Lentini sourednik revije igitur, v družbi pisatelja Ricarda Cana Gavirie. Prejšnja leta tudi pesnica je bil eden od ustanoviteljev literarnih publikacij Asimetrija y ura poezije. Avtorica je že večkrat potrdila, da so njene največje reference Javier Lentini, Truman Capote, Celan in Bonnefoy.
Nekaj drugih pesmi Rose Lentini
pesmi Sva imela (2013)
- "Pod stvarmi";
- “Makovi”;
- "Tekma";
- "Toplota";
- "Bratje in sestre".
Iz pesmi Lepo nič (2019).
- "Velikani 5".