Fotografija: Elena Bargues, Facebook profil.
Elena Bargues, Valencian po rodu in s sedežem v Kantabriji, je zmagal zadnji X mednarodni natečaj zgodovinskega romana "Ciudad de Úbeda" z Naročilo mojstra Goye. Najlepša hvala za vaš čas in prijaznost za to Intervju kjer nam pripoveduje o njej in še veliko več.
Elena Bargues—Intervju
- ACTUALIDAD LITERATURA: Vaš novi roman ima naslov Naročilo mojstra Goye. Kaj nam poveste o tem in od kod ideja?
ELENA BARGUES: Stoji pri Santander leta 1810 med napoleonska vojna. Osrednja parcela je okoli a Zurbaranova slika —Santa Casilda— ta mojster Goya, sodni uradnik, ukaže učenci Marti, naj jo ponaredi in da drobiž Francozom, da izvirnik ne zapusti Španije. V tej pustolovščini se znajde v zavetju svojih bratov Mercedes in Salvadorja Velardeja.
Ideja je nastala iz lastne zgodovine slike. Leta 1808 je izginil iz bolnišnice de la Sangre v Sevilli — skupaj s svojimi spremljevalci, čeprav o njih ni bilo nobenih novic — in o tem ni bilo več slišati vse do leta 1814, leta, ko so uradniki vstopili v madridsko palačo, da bi popisali, kaj je bilo Francozi so ga odnesli in se je pojavil v dimniški sobi. Toda okvir je v pustolovščini izgubil štiri centimetre v širino. Seme je bilo posejano.
- DO:Lahko se vrnete k tisti prvi knjigi, ki ste jo prebrali? In prva zgodba, ki ste jo napisali?
EB: Bil sem zelo mlad, a se dobro spomnim: Celia, kaj pravi, avtorja Elena Fortun.
Kar se tiče prve stvari, ki sem jih napisal, je bilo Napad na Cartageno de Indias. Prej nisem pisal ničesar, ne zgodb ne povesti; pravzaprav jih ne znam napisati, imajo drugo tehniko. Tudi jaz nisem čutil potrebe. pisati, to je bil a pozno klicanje. Vendar sem bil in sem odličen bralec: za hrbtom imam veliko ur in veliko romanov.
- AL: Glavni pisec? Izberete lahko več kot eno in med vsemi obdobji.
EB: Nimam. Enega bi bilo nemogoče poimenovati. Veliko je takih, ki so pustili pečat na duši. Lahko pa omenim dve klasiki: quevedo in Oscar divjaki, tako satiričen, uporniški in zelo iznajdljiv, a, če znaš brati preko besed, velike občutljivosti in daru opazovanja. Vedno odkrijem nekaj novega.
- AL: Kateri lik v knjigi bi želel spoznati in ustvariti?
EB: No, glej, tako mislim Alonso quijano, Gospod Darcy, štetje Montecristo in Don Juan tenorio so nepozabni. Vpisali so zgodovino, ne da bi bili zgodovinski, dober paradoks.
- AL: Kakšne posebne navade ali navade, ko gre za pisanje ali branje?
EB: Ko berem, preverjanje krajev ali dejstev, na katera se roman nanaša; vključno z biografijo avtorja. Mislim, da je pomembno poznati avtorja razumeti njegovo delo in obratno, pa tudi, koliko je resnice. Zato imam odprto spletno stran z veliko dodatnimi informacijami o mojih romanih, za tiste, ki želijo izvedeti več.
Ob uri pisanja, nobena omembe vredna. Predstavljam si, da se bo to zgodilo vsem pisateljem, ko bodo sredi ustvarjanja: liki skačejo po mislih in si prizadevajo za odhod, ideje, pogovore, ki jih vodijo med kuhanjem, pod tušem ali nakupovanjem. Je nekaj neizogibnega.
- AL: In vaše najljubše mesto in čas za to?
EB: preberite kadarkoli, če lahko. Ponoči ne moreš zamuditi časa: to je obred, brez katerega ne morem spati.
za pisatiImam srečo, da imam enega Habitación zame. Kar se tiče urnika, čez dan in dokler imam več kot eno uro, se sicer ne splača nalagati.
- AL: Ali obstajajo drugi žanri, ki so ti všeč?
EB: Vsi. Toda nekateri bolj kot drugi. Izpostavil bi Zgodovinskije romantičnaje policijo in to od Skrivnost.
- Kaj berete zdaj? In pisanje?
EB: Ne vem, če želite vedeti, ker sem sredi dokumentacije, da začnem svoj novi roman: Canovas, avtorja Benita Péreza Galdosa. No, zadnji roman ali bolje rečeno esej, Po stopinjah Jane Austen, ki ga je posvetil meni Espido freire v Úbedi, ko mi je podelil nagrado za najboljši zgodovinski roman, pa ga nisem imel časa prebrati. Samo prinesel sem veliko knjig. Če si upaš iti v Úbedo v dneh, ko poteka tekmovanje, prinesi dober denar, saj je skušnjava ogromna. In potem pride obžalovanje, da nisem več kupil.
- AL: Kakšen se vam zdi založniški prizor in kaj se je odločilo, da poskusite objaviti?
EB: Založnik je podjetje in kot podjetje je kot ostala španska podjetja: trepeta. Če k temu dodamo še izguba bralcev zaradi nizke kakovosti izobraževanja, ker ne gre za podjetje z obetavno prihodnostjo. Stavijo na varno in ne na nove obljube. Zelo velika naložba je pridobiti tujca naprej, čeprav vsi sanjamo o zmagi na tej loteriji.
Odločilo je, kaj so vsi naredili: "In če ..."; ali "Še ga nimam."
- AL: Vam je trenutek krize, ki ga doživljamo, težek ali boste lahko obdržali kaj pozitivnega za prihodnje zgodbe?
EB: Zmaga na X mednarodnem natečaju zgodovinskih romanov »Ciudad de Úbeda« mi zelo pomaga, in upam, da bom še naprej veliko sreče pri napredovanju moje literarne kariere. Verjamem v to, kar pišem, in nisem zlahka malodušen. Bralci, ki me kontaktirajo, so gorivo za nadaljevanje. Po drugi strani, Všeč mi je in uživam v pisanju. Če ne bi mogel objaviti, bi vseeno nadaljeval. To je že del mene.