Radio in literatura II. Intervju z napovedovalcem Pacom de Leonom

Paco de León je eden najbolj prepoznavnih in priznanih glasov na španskem radiu. In z veseljem sem ga srečal, pa tudi privilegij, da sem nekajkrat poklepetal z njim po tem radiu, izkušenj, ki jih cenim z naklonjenostjo in občudovanjem. Zato sem mu bil dolžan ta intervju, kar v pisnem mediju ni isto kot gledati iz oči v oči pred mikrofonom. Služi tudi za hvala za spoštovanje in porabljen čas odgovoriti na ta vprašanja o njegovem odnosu do literature v valovih.

Paco de Leon

Kot se pogosto dogaja pri radijskih napovedovalcih, morda obraz Paca de Leóna ni dobro znan, toda ni mogoče, da bi bil kdo, ki ne prepozna vašega glasu. Slišali smo ga ne le v neštetih programih, temveč tudi v številnih reklamah in predvsem v dokumentarnih filmih.

Arenense de ProMožno je, da je zrak Sierre de Gredos, ki se spušča do Arenas de San Pedro in se prikrade skozi kamne stoletnega gradu La Triste Condesa, uglasil ton, ki je bil tako poseben za te glasilke. Z dolga pot strokovno, mejnik nagrad, zdaj usmerja in predstavlja Od nič do neskončnosti, v Onda Cero, znanstveni in kulturni program.

Paca sem spoznal pred približno tremi leti in na poseben način: poslušanje prejšnjega programa, Madrid na valu, In popravljanje jezikovnih napak, značilnih za živo da so se mi hkrati zahvalili. Od tam sem njega in njegovo ekipo povabil na predstavitev mojega prvega objavljenega romana. Ne bi moglo biti, toda spoštoval se je, da mu ga je prebral in me povabil v svoj program. Ostalo, kot pravijo, je zgodovina.

Zdaj se vam je zdelo primerno, da mi na dolgo odgovorite na ta vprašanja. Muchísimas gracias.

Intervju s Pacom de Leonom

• ACTUALIDAD LITERATURA: Como lector, ¿tienes algún género preferido de literatura? ¿Y puedes recordar el primer libro que leíste?

PACO DE LEÓN: Nimam jasne izbire glede spola, čeprav me očara kriminalistični roman, zgodovinski in znanstveni eseji. Vendar dobro pripovedovane knjige in opisno me zlahka zasvoji. Mimogrede ljubezenski romani, z veliko "pastela" in določenim lepljivim pridihom Lahko jih požiram. Nihče ni popoln.

Prva knjiga, ki se je zavedam, je bila ena Petavtor Enid Blyton. Ne spomnim se katerega, ker sem prebral celotno zbirko.

• AL: Kateri naslov ali naslovi, ki so na vas močno vplivali? Zakaj?

PDL: Sto let osamljenosti Brez dvoma je naslov, ki se ga spominjam kot najbolj impresiven v svojem bralnem življenju. Zame je ustvarila pravo "simfonijo" občutkov. Prvič, ko sem ga prebral, zelo mlad, hipnotiziral me popolnoma. Tista mešanica redke zgodbe s toliko karakterja in presenetljivosti v vsakem poglavju je bila zame prava dogodivščina, v kateri sem zelo užival.

Drugo branje, leta kasneje, odkril enega največjih pisateljev v zgodovini in okrepiti idejo, da nikoli ne bi mogel postati avtor knjige, saj bi me bilo večno sram, da ne bi mogel napisati niti ene vrstice, kot je to storil García Márquez.

• AL: Kdo je tvoj najljubši pisatelj? Izberete lahko več kot eno in med vsemi obdobji.

PDL: Zelo težko izberem pisatelja, kakršnega imam najraje. Zdi se mi celo nepravično, kot da bi izbrali najboljšo pesem. Toliko jih je in tako dobrih! A da se ne bi izognil vašemu vprašanju, vam bom povedal, da bi poleg klasike, ki jo je treba prebrati, med svoje najljubše izbral več avtorjev: Tom Wolf, prej omenjeni García Márquez, Delibes, Truman Capote in Pérez-Reverte. Od slednjih izpostavljam Koža bobna. 

• AL: S katerim likom v knjigi bi se rad pogovarjal in zakaj?

PDL: Tu ne dvomim. Rad bi intervjuval preveč literarnih likov, a največ Alonso quijano. Mislim, da je Don Quijote bistvo človeškega bitjaTo je najboljša možna definicija človeka, ker se v njem odraža tako rekoč vse, dobro in slabo ljudi. Obsedenosti, dobri občutki, junaštvo, slabosti, strahovi, premagovanje, preizkušanje, ljubezen ... 

Zdi se neverjetno, da ostane lik, ustvarjen pred stoletji v veljavi danesMorda zato, ker sem bil, kot sem že od nekdaj mislil, Don Quijote malo nor, bil je preprosto svobodna duša in fant, ki je namero, da doseže svoje sanje, postavil pred vse drugo, in to mi je zavidljivo.

Si predstavljate viteza žalostne figure pred Covidom 19? Kako bi jahal svojo sulico proti prekletemu koronavirusu? Ali pa bi svoje kopje naslonil na politike? Z njim želim klepetati po mikrofonu.

• AL: Imate kakšen poseben hobi, ko gre za branje?

PDL: V življenju nisem pretirano manijak Sem malo ritualovMorda zato, ker sem bil rojen anarhičen in v vsem precej neurejen; ja, v moji motnji je red, ha, ha, ha! red, ki ga razumem samo jaz. Kaj ne prenesem v času. \ t branje es knjiga z zmečkanimi rjuhami.

AL: Kaj bi v svoji dolgi karieri na radiu izpostavili iz svojih izkušenj v literarnem programu, na primer igralskih dramatizacij?

PDL: No, izpostavil bi enega pesniški odsek ki sem ga imel pred mnogimi leti na vikend programu kaj sem počel takrat. Bilo je zelo bogato in zelo lepo za izvedbo.

Pozneje sem imel priložnost dramatizirajo številna besedila za radio in televizijo, ki delajo skupaj z odličnimi glasovnimi igralci. To je vidik Strastna sem, čeprav je vsakič manj in slabše. Dramatizacija je draga in zdaj je vse navadno cenejše, kakovost že zdaj malo šteje in jo pogosto zamenjujejo z znanimi imeni. Velika napaka. Do te vrste dela imam toliko spoštovanja in naklonjenosti, da sta se pred leti med seboj razvajala, dokler nista dosegla odličnosti, da, ko zdaj začnem poslušati katerega od teh poskusov, na koncu zamenjam številčnico.

Samo igralci in specializirani napovedovalci so sposobni delati dobre dramatizacije in k tem moramo dodati še a dober režiser, dober tehnični direktor, dober glasbeni urednik in dober tehnik za posebne učinke. Vse te bistvene številke so izginili v današnjem radiu in stvari se vseeno naredijo. Sramota.

Osebno raje bi nekaj, kar smo pred leti storili Radijska akademija: Eden Dramatizacija v živo v gledališču Mira de Pozuelo de Alarcón kjer se pridružimo vsem radijskim postajam v Španiji na odru Vojna svetov, avtor HG Wells, v različici Orson Welles. Tehnična sredstva je izvedel RNE in to je bilo opaženo. El Uspeh bilo je tako, da louis del elm Želel je, da oddajo odpeljemo v njegovo Ponferrado in tja tudi napolnimo gledališče.

• AL: Mogoče jih je nešteto, a lahko izpostaviš intervju ali literarno anekdoto ali s pisateljem?

PDL: Res je, da bi lahko računal veliko anekdot s pisatelji s katerim sem imel srečo, da sem ga intervjuval, vendar ga bom pustil v dveh:

Prvi s Anthony Gala. Ravno je uredil knjigo poezije in pomislil sem, da sem mu povedal, da se je po dolgih letih odločil "Pomežikni" poeziji. Don Antonio, vidno jezen, je odgovoril ali bolje rekel ženo je pomežiknil, poeziji pa nikoli. In imel je prav, čeprav ne vem. In danes ta odgovor ne bi dobil dobrih ocen, ker je mačo.

Drugi je povezan s Cela. Ko so ravno sporočili, da so Nobelova Moji produkcijski ekipi sem naročil, naj mi jo da na telefon. In moja ekipa ga je dobila, ampak ob eteru sem dvomil, da je to Don Camilo ki je govoril, tak je bil prijaznost in ton ternura s katerim je govoril. Tam sem spoznal, da je Don Camilo postajal je starejši, LOL!

AL: In končno, izvajali ste radijske programe vseh vrst: informativne, kulturne, znanstvene, družabna srečanja. Kaj vam ostane ali kaj bi radi?

PDL: To moram priznati Poklicno sem imel veliko srečo ker sem skoraj vse naredil po radiu. Nimam pojma, kaj moram storiti. Po toliko letih si le prizadevam da lahko ostanejo blizu avtobusa, ki izvaja program dokler ne pride dan, ko jasno vidim, da je najbolje, da ga zapustim, ker je zmanjkalo "bencina", ko opazim, da ne čutim več iluzije ali da fakultete izginjajo ali ko me občinstvo naveliča. 

Vem, kaj bi rad počel vsaj enkrat v življenju: pripovedujem nogometno tekmo mojega madridskega Reala in da bi lahko zapel zmagovalni gol. Zapleteno je, ker nimam tega talenta, ko pa se bom upokojil, bom svoje športne kolege prosil za poslovilno darilo, tudi če je na treningu, ha ha ha!