Pisatelji lahko spijo v tej pariški knjigarni

Pisatelji lahko spijo v Shakespare & Co.

Fotografija Hannah Swithinbank prek Flickr.

Latinska četrt v Parizu je čista kultura: Univerzitetni študentje La Sorbonne razgrinjajo knjige, rabljene prodajalne, na katerih stojijo svoje stojnice, impozantni trg Saint Michel in mitične knjigarne, v katerih sta nekoč sedela Hemingway ali Miller in brala, pisala in celo spanje. Zadevna knjižnica se imenuje Shakespeare & Company in se nahaja na naslovu 37 rue de la Búcherie, na bregovih reke Sene, ki je še vedno najboljše izhodišče za umetnike in mislece.

Des bons reves

Na levem bregu Sene knjigarna še naprej deluje sredi velikih podjetij, kot je Gibert Jeune, pospešenih študentov in znamenitosti Notre Dame. Na prvi pogled se zdi Shakespeare & Co. le še ena knjigarna med številnimi, ki sestavljajo območje Saint Michel in Latinsko četrt, kulturne raje, v katerih se lahko izgubite med vsakim obiskom francoske prestolnice.

Ko pa vstopimo in gremo skozi lok, narejen samo iz knjig, se zdi, da so stopnice podprte na nosilcih, ki jih tvorijo kopije Odiseje ali Grozdja gneva, na koncu hodnika pa rdeče zavese pokrivajo tisto, kar se zdi postelja . Seveda.

Vse se je začelo leta 1919, v letu nekdanje ameriške domovine Sylvia Beach je odprla knjigarno na ulici Dupuytren z imenom Shakespare & Co. V teh letih je bila ta knjigarna zatočišče za kulturo in cenzurirane pisatelje v anglosaških državah, glej Uliks Jamesa Joycea ali člane Izgubljene generacije pod vodstvom Ernest Hemingway ali Henry Miller, redni člani te knjigarne v njegovih letih v Parizu.

Po drugi svetovni vojni se knjigarna po različnih konfliktih z nemškimi častniki ni odprla. Bilo bi to leta 1951, ko je George Whitman, ameriški vojak, na ulici Rue de la Búcherie odprl družbo Shakespare & Co., ki je posnemala projekt Plaža in postala zatočišče za generacija utripov tistih 50-ih, v kateri od Julia Cortázarja do Williama S. Burroughsa spustili so se na njene hodnike.

Knjigarna je nato pisateljem ponujala možnost, da tam spijo, če so izpolnjene določene zahteve: nekaj ur pošiljajo in naročajo knjige v knjigarni ter izkoristijo bivanje za branje in pisanje v istih prostorih. Dve "obveznosti", ki navdušujeta sodobne pisatelje v iskanju nastanitve in novih dražljajev v mestu ljubezni.

Ti gostje so poklicani trepalnice (ali rastline, ki se kotalijo) kot poklon nomadskim umetnikom, ki se odločijo živeti v nebesih knjigarne, kjer bodo promovirali literaturo, oblikovali ananas z drugimi popotniki in na svojih policah promovirali literarno ustvarjanje kot ekskluzivno jamstvo za plačilo nekaj dni bivanja v tej, po Millerju, "čudežni deželi knjig".

In zdaj je, ko obžalujete, da ste popoldan brskali po knjigah, ne da bi vedeli, da je bila vključena možnost "B&B".

Bi radi spali v tej knjigarni?


2 komentarja, pustite svojega

Pustite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

*

*

  1. Za podatke odgovoren: Miguel Ángel Gatón
  2. Namen podatkov: Nadzor neželene pošte, upravljanje komentarjev.
  3. Legitimacija: Vaše soglasje
  4. Sporočanje podatkov: Podatki se ne bodo posredovali tretjim osebam, razen po zakonski obveznosti.
  5. Shranjevanje podatkov: Zbirka podatkov, ki jo gosti Occentus Networks (EU)
  6. Pravice: Kadar koli lahko omejite, obnovite in izbrišete svoje podatke.

  1.   Alberto Fernandez Diaz je dejal

    Pozdravljeni Alberto.
    V njem bi rada prespala, dokler je postelja seveda udobna. Predvidevam, da bodo imeli dobro zalogo posteljnine, ki jo bodo menjali na dva do tri.
    Za obstoj te knjigarne sem že vedel. Sumim, da je najbolj znana in najbolj obiskana v Parizu. In če ne, je zagotovo med prvimi.
    Nikoli še nisem slišal za rogoznice.
    Literarni pozdrav iz Ovieda.

  2.   poezija je dejal

    Ta knjigarna je čudovita, lani sem jo imel priložnost obiskati. Dandanes vam ni treba biti pisatelj, da bi tam lahko prespali, potrebujete le strast do knjig in v zameno daste nekaj dela, kot ste omenili. Vse najboljše.