Da ne Jose Zorrilla smo mu dolžni veliko več kot on tenorioToda don Juanov zmešnjav je preostanek slave požrl kot pesnik. Tako danes, ob njegovem rojstni dneviže 203. februar odkar se je rodil v Ljubljani Valladolid, Poklonim se, če se spomnim nečesa od tega pesniško delo, ki je tudi zelo proslavljeno in priznano. On in njegov soimenjak, občudovan in kasneje prijatelj José de espronceda so morda najbolj znani romantični glasovi v verzih XIX stoletja pri nas. Tu so 4 njegovih pesmi.
Jose Zorrilla
Res je, da je Zorrilla nesmrtnost dosegel s svojimi igrami, kot so Don Juan Tenorio o Izdajica, neizpovedana in mučenicaampak njihove legende (Dober sodnik, najboljša priča, Kapitan Montoya, Margarita strugar) In poezija So tudi več kot izjemni. Vključite tematske verski (Božja jeza), ljubezniv (Spomin in vzdih) o filozofsko (Zgodbe o norih).
Bil je strasten bralec romantičnih avtorjev kot Walter Scott, Gosti Dumas in Victor Hugo, ali njegovi sodobni kolegi, kot sta omenjeni Espronceda ali Vojvoda Rivas. In gotovo je prejela svoj vpliv. Priznanje je prišlo s pesmijo, ki se ji je posvetil Mariano Jose de Larra na njegovem pogrebu. In svojo avtobiografijo je napisal leta Spomini na stari čas.
To so 4 njegove kratke pesmi, ampak vsakogar je vredno prebrati.
Pesmi
Odstranite dišeči oblak z oči ...
Proč od tvojih oči odišavljen oblak
da nas sijaj zakriva, kar daje vaše obličje,
in nam daj, Marija, svoj materinski pogled,
kjer je mir, življenje in puščava.
Ti, balzam miro; Kelih čistosti;
Ti, cvet raja in svetlobnih zvezd,
Poznam ščit in zaščito pred smrtno šibkostjo
po božanski krvi tistega, ki je umrl na križu.
Ti si, o Marija, svetilnik upanja
ki sije iz življenja ob nemirnem morju,
in proti vaši blaženi luči rahlo napredujte
nesrečnik, ki se želi dotakniti v Edenu.
Potopite jo, o avgust Mati, vaš suvereni dih
razbita sveča mojega nesrečnega batela;
pokaži mu pot s sočutno roko,
ne dovolite, da se moje srce izgubi v njem.
***
Gorje žalostnemu!
Gorje žalostnemu, ki uživa
svoj obstoj v čakanju!
Gorje žalostnemu, ki domneva
da dvoboj, s katerim je preobremenjen
odsotni morajo pretehtati!
Upanje je iz nebes
dragoceno in usodno darilo,
No, ljubimci ostanejo budni
upanje spremenijo v ljubosumje
ki gorijo srce.
Če je pričakovano res,
res je tolažba;
ampak biti himera,
v tako krhki resničnosti
ki čaka obupa.
***
Moji hčerki
Na vrhu gore
ki služi kot meja,
vam pošlje iskreno dušo
poljub in pesem;
vzemite jih; to iz Španije
oni morajo iti dati, moje življenje,
v tvoji duši moja poezija,
moj poljub v tvojem srcu.
Tvoj oče, za goro
da za oba ni meja,
nosi iskreno prijateljstvo
avtorja te pesmi.
Prejmite torej iz Španije
poljubi in zapoj, moje življenje,
poezija v tvoji duši
in poljub v srce.
Če nekega dne s te gore
prečkati ali prečkati mejo,
videli boste iskreno dušo
kdo ti naredi to pesem,
da je plemstvo Španije
je kdo ve, moje življenje,
dajte poezijo duši
in poljubi v srce.
***
V umetniško Španijo
Čigava tla, tapecirana s spomini,
Sesal je svojo slavo
Kaj malega je od vsakega slavnega podviga: izdajalec in prijatelj vas brez sramu zavede,
Zaklade kupujete z žlindro,
Vaši spomeniki, oh! in vaše zgodbe,
Prodani vodijo v tujo deželo. Prekleto, domovina mogočnih,
Da se za nagrado daste komu še lahko
Da nisi mahal s svojimi nedolžnimi rokami! Da, pridi, obljubil sem se Bogu! kaj ostane,
Hudomušni tujci, kako drzni
Na dražbi ste naredili Španijo!