Sara Gutierrez. Intervju z avtorjem zadnjega poletja ZSSR

Sara Gutierrez Je okulistka, piše pa tudi iz esejev v poročila. Vodi tudi agencijo Ingenio de Comunicación, skupaj z Evo Orue. Zdaj je predstavil roman, prvi z naslovom Zadnje poletje ZSSR. V tem Intervju Pove nam o tem in nam pove še veliko več. Resnično cenim čas in prijaznost, ki ste mi jo namenili.

Sara Gutiérrez - Intervju

• ACTUALIDAD LITERATURA: Vaš zadnji roman je Zadnje poletje ZSSR. Kaj nam poveš v njem?  

SARA GUTIERREZ: Zadnji in prvi, do zdaj sem napisal le esej ali veliko poročilo.

Zadnje poletje ZSSR je zgodba, ki temelji na potovanju po sovjetskih deželah, od Baltskega do Črnega morja, v prvem tednu julija 1991, nekaj mesecev po razpadu Sovjetske zveze. 

Tisti, ki sem ga začel kot turistično potovanje več, je na koncu postal izjemne izkušnje vreden skupne rabe, predvsem zaradi dveh dejavnikov: prvega, moj spremljevalec na potovanju, uzbekistanska kolegica, ki nikoli ni potovala z užitkom, ni videla morja ali okusila svobode in ki sprva nisem želela, da bi šla z mano; in drugi, nočni vlaki, tiste, h katerim nas je prisililo moje štipendiranje v ZSSR (zaradi česar se nisem mogel preseliti brez posebnih dovoljenj ali bivati ​​v hotelu) in v katerih sovpadamo z ljudmi vseh vrst, ki so pripravljeni govoriti o božanskem in človeškem.

S perspektive časa dnevni sprehodi jo mesta, ki jih obiskujemoLeningrad, Tallin, Riga, Vilnius, Lvov, Kiev y Odesa, začeti od Harkov): barikade v Riga, intenzivna verska dejavnost v Lvovu, demonstracija neodvisnosti, v katero smo bili na primer vključeni v Kijevu, so bili katalog signalov o preseganju trenutka.

V pripovedovanju o potovanju so nujno vmešani odtisi vsakdanjega življenja zadnji dve leti ZSSR (v državo sem prišel novembra 1989 na specializacijo iz oftalmologije) in prvih 5 let samostojnega življenja v republikah (v Rusiji sem živel do julija 1996).

Knjiga je dopolnjena z odlične ilustracije Pedra Arjone, ter nekaj fotografij in dokumentacije kraljevega potovanja, v izvrstni izdaji Reino de Cordelia.

• AL: Se lahko vrnete k spominu na prvo prebrano knjigo? In prva zgodba, ki ste jo napisali?

SG: Mislim, da je bila prva knjiga, ki sem jo prebrala Dogodivščina v dolini Enid Blyton in kasneje vse pustolovščine, ki jih je imela in imela ta tolpa.

Če črpam iz spomina, tisto, kar se spominjam prvi spisi so nekateri ljubezenske pesmi v mladosti.

• AL: Katera knjiga vas je prvič zadela in zakaj?

SG: Prvi prvi ... brez ideje. Spomnim se, da sem se veselil udarcev po knjigarnah Ljubezen v času kolere za odličen okus v ustih, ki me je pustil Sto let osamljenosti verjetno zaradi tega, kako realističen je bil čarobni realizem Garcíe Márqueza zame. In vmes se spomnim, da sem se strastno predala Rayuela avtor Cortázar.

• AL: Ta najljubši pisatelj? Lahko so več kot enkrat.

SG: Sem velik oboževalec stripin poskušam ne zamuditi ničesar Joe sacco.

• AL: Kateri lik v knjigi bi želel spoznati in ustvariti?

SG: Želel bi se spoznati Sherlock Holmesin se z njim družila v pisarni mojega oftalmološkega kolega dr. Conana Doylea. Mislim, da bi bilo zame še posebej spodbudno za ustvarjanje Frankenstein.

• AL: Kakšne posebne navade pri pisanju ali branju?

SG: Hotel sem reči nobenega, a zdaj, ko dobro premislim Vedno berem ali pišem ležeče, ali vsaj z visoko iztegnjenimi nogami, sproščeno.

• AL: In vaše najljubše mesto in čas za to?

SG: La nedelja zjutraj, v postelji. V veliko veselje je tudi branje na ležalniku s pogledom na morje.

• AL: Drugi žanri, ki so ti všeč? 

SG: Še posebej mi je všeč strip in preskus.

• AL: Kaj bereš zdaj? In pisanje?

SG: Berem Evangelij jegulj avtor Patrik Svensson (Asteroid Books, 2020). Razmišljam o račun drugega potovanja.

• AL: Kako mislite, da je založniška scena z vašega položaja v ekipi, ki jo sestavljate v Ingenio de Comunicación?

SG: Na splošno je težko in nevarno, vendar se drži dela sektorja, s katerim imam zvezo, mislim, da je zelo aktiven, raste in išče nove načine, kako okrepiti pomen knjig kot takih, jih spremeniti celo v predmete poželenja in je zelo zavezan knjigarnam. 

• AL: Vam je trenutek krize, v katerem živimo, težek ali boste lahko obdržali nekaj pozitivnega za prihodnje romane?

SG: Trenutek, v katerem živimo, je zelo zelo težko, vendar ne dvomim, da bo, če nekaj ostane, dolgoročno najmanj slabo.