Kitica je metrični koncept, ki razvršča vrste verzov in njihov način združevanja. v pesniški skladbi. Niso porazdeljene na enak način kot odstavek in pomembno je analizirati njihovo razporeditev, saj bo rima odvisna od tega, vrsta rime, če jo ima, ritem in dolžina kitice in njenih verzov.
Kraljeva španska akademija opredeljuje kitico kot "vsak del, sestavljen iz enakega števila verzov in urejen na enak način kot nekatere pesniške skladbe". Ampak brez dvoma najboljši način za razumevanje kitice je tako, da vidite različne vrste, ki obstajajo. Izpostavimo glavne vrste kitic.
dvostih
Kitica, ki tvori dva verza s soglasno ali soglasniško rimo. Je najpreprostejši verz in ga lahko hitro povežemo s priljubljenimi izreki.
Primer: »kdor se sramuje, / niti ne jé niti ne kosi«
trojček
Trije veliki verzi (hendekazilabični) s soglasniško rimo in se včasih pojavljajo kot samostojna kitica znotraj velike pesniške skladbe.
Primer: »Ampak trpel sem te. Pretrgal sem si žile / tiger in golob na tvojem pasu / v dvoboju ugrizov in lilij« (F. García Lorca).
Solea
Sestava treh verzov, povezanih s popularno poezijo Andaluzije. So molovi umetni verzi v asonačni rimi.
Primer: »Hočem in žal. / Žalost hoče, da živim; / želja hoče, da umrem« (Manuel Machado).
kvartet
Skladba s štirimi hendekazilabičnimi verzi ali glavnim delom s soglasniško rimo.
Primer: "V katerem kraljestvu, v katerem stoletju, pod katerim tihim / združitvijo zvezd, na kateri skrivni dan / da marmor ni rešil, je nastala pogumna / in edinstvena ideja izumljanja veselja?" (Jorge Luis Borges).
redondilla
Skupina štirih osemzložnih verzov in sozvočne rime (prvi in četrti, tretji in drugi).
Primer: "Beli golob miru, / vojne označuje konec, / pokrije nas z jutranjo svetlobo / preneha zgovorno ubijanje".
serventezijski
Štirje enajstzložni verzi s soglasniško rimo; rima prvi verz s tretjim in drugi s četrtim verzom.
Primer: »Jaz sem tisti, ki sem včeraj rekel / modri verz in profana pesem, / v čigar noči je bil slavček / da je bil zjutraj škrjanec svetlobe« (Rubén Darío).
štiricetnik
Podobno kot redondilla je tudi četverica štiri osmerozložne verze, vendar se drugi in četrti verz rimata v asonanci.
Primer: »Svetloba duše, božja luč, / svetilnik, bakla, zvezda, sonce … / Človek otipajoče hodi; na hrbtu nosi svetilko« (Antonio Machado).
Parček
Pesniški sestavek iz štirih verzov molove umetnosti in asonačne rime. Zelo pogosto v priljubljenih pesmih.
Primer: "Ne vem, kaj pravi veter, / ne vem, kaj pravi morje, / ko pa pogledam na obzorje / vedno mi gre na jok."
Seguidilla
So sedemzložni in pentazložni verzi ter asonancna rima.
Primer: »No, hodiš po palmah, / sveti angeli, / moj otrok zaspi, / imajo veje« (Lope de Vega).
Sash
Štirje aleksandrijski verzi (14 zlogov) in soglasniška rima. Je vrsta kitice, ki se uporablja predvsem v srednjem veku (XNUMX.–XNUMX. stoletje).
Primer: «Bil je preprost duhovnik, reven duhovnik / je rekel cutiano Missa de la Santa María; / Nisem vedel, kako bi rekel drugega, rekel sem vsak dan, / vedel sem bolj po uporabi kot po modrosti» (Gonzalo de Berceo).
limerik
Kompozicija petih verzov male umetnosti (osmerzlogov) in soglasniške rime. Lahko predstavi variacije metrike.
Primer: »Sploh si ne predstavljam belega vina / štiridesetletnega tako finega / kot tvoja dišeča usta: / da kot gospod vrtnica, / vino diši po zlobnežu« (Lope de Vega).
Kvintet
Poetična struktura, podobna limeriku, vendar z verzi večje umetnosti; tudi rima je sozvočna. Predstavlja različice limericka.
Primer: »Neke noči moj oče, počutim se kot otrok, / gledam, kako me razjeda žalost, / s frazami, ki jih narekuje le naklonjenost, / sproži prerokbo moje usode, / neke noči moj oče, počutim se kot otrok« (Julián iz hiše).
lira
Združevanje petih heptazilabičnih in hedekasilabičnih verzov s soglasniško rimo. Njegovo poreklo je italijansko in ga lahko poistovetimo tudi z imenom "polprenočišče".
Primer: »Če bi moja nizka lira / lahko toliko zazvenela, da bi v trenutku / pomirila jezo / živahnega vetra, / in bes premikajočega se morja« (Garcilaso De la Vega).
Sekstet
Obstaja šest verzov glavne umetnosti in soglasniške rime. Obstajajo lahko razlike.
Primer: «Vrsta semeniščnikov paradira, / gola oblačila kot sopisti, / veseljaški trirogi, gorska črnina. / Čreda dvokapnih mul / črnih in hoduljastih, brez svatbenih radosti, / in mulatar poje aragonsko pesem» (Ramón del Valle-Inclán).
šesterček
Šest verzov male umetnosti in soglasniške rime. Tako kot sekstet lahko predstavlja tudi metrično shemo z različicami.
Primer: »Globoka umirjenost, podrejena / zakonu, in v nežnih / kratkih ustih nasmeh / zagoneten, subtilen, / razsvetljujoč, neodločen, / polt slonokoščene barve« (Amado Nervo).
Par zlomljenega stopala
Skladba, imenovana tudi "copla manriqueña" avtorja Jorgeja Manriqueja (XNUMX. stoletje). Sestavljena je iz osmero in štirizložnih verzov, njena rima je sozvočna. Preskoči torej kratki ali molov verz z dolgim ali velikim.
Primer dveh kupletov: «Spomni se speče duše, / oživi možgane in se zbudi / razmišljaj / kako življenje teče, / kako smrt prihaja / tako tiho, / kako hitro odide zadovoljstvo, / kako, ko se strinja, / daje bolečino; / kako je bil po našem mnenju / vsak pretekli čas / boljši« (Jorge Manrique).
kraljevski osmi
Znana je tudi pod imenom »osma rima«. Gre za sklop osmih hendekazilabičnih verzov. Osmi pravi je razdeljen na šest verzov z izmeničnimi rimami in dvostihom, ki ga tvorita zadnja dva verza.
Primer: «Blaženost je sanjanje, ko se zbudim sanja / srce človeka njegovo upanje, / njegov um laska nasmejani iluziji, / in sedanje dobro seže v prihodnost; / in za zračnim in svetlečim praporom / navdušenja se izstreli duh / pod nebo svetlobe in barv, / polja, ki slikajo dišeče rože« (José de Espronceda).
desetina ali spinel
Skladba desetih osemzložnih verzov s sozvočno rimo.
Primer: «Bogataš sanja o svojem bogastvu, / kdor mu največ skrbi; / sanja revež, ki trpi / svojo bedo in svojo revščino; / sanja tisti, ki začne uspevati, / sanja tisti, ki se trudi in pretvarja; / sanja tisti, ki žali in žali; / in na koncu na svetu / vsi sanjajo o tem, kar so / čeprav tega nihče ne razume« (Calderón de la Barca).
Sonet
Skupina štirinajstih verzov velike umetnosti (hendekazilov), razdeljenih na naslednji način: dve štirizložnici in dve trojčki. Nastala je v srednjem veku in se močno razširila po španskem jeziku.
Primer: «Je žgoč led, je zmrznjen ogenj, / je rana, ki boli in je ni mogoče čutiti, / so lepe sanje, sedanje zlo, / je zelo utrujen kratek počitek. / To je spregled, ki nam daje skrb, / strahopetec, s pogumnim imenom, / samotna hoja med ljudmi, / ljubezen, ki jo je treba ljubiti. / Je ukleščena svoboda, / ki traja do zadnjega parazisa, / bolezen, ki raste, če je ozdravljena. / To je otrok Ljubezen, to je njegovo brezno. / Glej, kakšno prijateljstvo bo imel z ničemer / tisti, ki je v vsem sebi nasprotje!« (Francisco de Quevedo).
Romance
Španskega izvora je sestavljena iz nedefiniranega števila osemzložnih verzov z asonančno rimo (sodi) in ohlapnim verzom (lihi). Tematika je zelo raznolika, čeprav gre za pripovedno pesniški sestavek. Številne romance so dosegle naše dni anonimno.
Fragment romance: «Med spuščene konje / premaganih Zenetesov, / ki so iskali po pokrajini / med rdečim in zelenim, / tistega Španca iz Orana / spuščenega konja ujame, / z bujnim rzanjem / in s svojim fetlocks močan, / da bi ga vzel, / in da bi ujel Mavra, / ki je tisti, ki je ujel, / kapitan sto Zenetes. / Na lahkega konja / plezata oba, in zdi se, / s štirimi ostrogami, ranjen, / da ga štirje vetrovi premikajo. / Žalostno hodi alarm, / in najtišje, / kolikor more / goreče vzdihuje / in toči grenke solze […]» (Luis de Góngora).
Silva
Metrična oblika, v kateri si sledijo različni heptazilabični in hedekasilabični verzi (lahko je daljši ali krajši). Verzi imajo lahko različne rime.
Fragment silva: »Staremu brestu, ki ga strela razcepi / in na pol strohne, / ob aprilskem dežju in majskem soncu / je zraslo nekaj novih listov. / Stoletni brest na hribu / ki liže Duero! Rumenkast mah / obarva belkasto lubje / gnilo in zaprašeno deblo. / Ne bo je, kot pojoči topoli / ki stražijo pot in obalo. / v katerem živijo rjavi slavčki» (Antonio Machado).