Oscar Soto Colas. Intervju

Oscar Soto Colas Prihaja iz La Rioje. Predseduje tudi združenju pisateljev ARE (Rioja Association of Writers). Je avtor kri zemlje y Hudič v Firencah, ki je leta 2017 prejel nagrado Círculo de Lectores de Novela, pravkar pa je izdal svoj najnovejši roman z naslovom beneško rdeča. V tem primeru Intervju Pripoveduje nam o njej in o številnih drugih temah. Najlepša hvala za vaš posvečen čas in prijaznost.

Oscar Soto Colas. Intervju

• ACTUALIDAD LITERATURA: Vaš novi roman ima naslov beneško rdeča. Kaj nam poveste o tem in od kod ideja?

OSCAR SOTO COLA: pripoveduje življenje Ivana iz Castra, ženska iz XVII s darilo za slikanje, in njen boj, da bi postala to, za kar je bila rojena: umetnica. Za to se mora soočiti z usodo, ki mu jo hočejo vsiliti drugi. Izmišljena zgodba, ki pa veliko dolguje umetnicam, ki se do nedavnega niso pojavljale v umetnostnozgodovinskih knjigah. The Ideja nastane natanko, ko se poglobim v to isto zgodovino umetnosti in večkrat preverim, kako prispevek žensk k umetnosti je bil prezrt ali preziran.

• AL: Se lahko vrnete k tej prvi knjigi, ki ste jo prebrali? In prva zgodba, ki ste jo napisali?

CSO: Če ni bil prvi, je bil eden prvih a zbirka zgodb Chestertona na Oče Brown ki mi ga je dala sestra. Čudovita knjiga, ki jo še imam. Svoje prve zgodbe nimam zelo prisotne, vendar sem prepričan, da je bila ena izmed stripov da se spomnim, ko sem bil star 7 ali 8 let, pisal in risal. Bolj kot superjunaki so mešali dve temi, ki sta me takrat navduševali: kavbojski in indijanski filmi in roboti velikani. Morda je od tod nastal povsem nov žanr. 

• AL: Glavni pisec? Izberete lahko več kot eno in med vsemi obdobji. 

OSC: Bufff ... Lahko bi vam dal seznam 50, ne da bi trenil z očesom. Če jih omenim le nekaj, čeprav bom pozabil na mnoge druge: murakami, Franzen, Ursula K. Leguin, atxaga, moj rojak Andres Pascual. Edvard Mendoza, Milje, Landman, Marias, Ana Gavalda, Toti Mtez. iz Leceje, Shan Sa, Arundhati Roy, Hillary Mantel, Richard Ford, Cormac McArthy in seveda Stephen King.

Od klasike scott fitzgerald, unamuno, Baroja in seveda Dickens y Tolstoj. Vse, kar je treba vedeti o romanu, je v Zgodovina dveh mest y Vojna in mir. 

• AL: Kateri lik v knjigi bi želel spoznati in ustvariti? 

OSC: Glede tega nisem mitoman, zato nobenega lika v romanu ne želim spoznati bolj kot to, kar mi je njegov avtor o njem želel pokazati. Glede ustvarjanja bi rekel, da vsak od tistih, ki poseljujejo Macondo Garcie Marqueza. Nemogoče je združiti lik, kraj in zaplet na tako vrhunski način. A popolna konjunkcija.

• AL: Kakšne posebne navade ali navade, ko gre za pisanje ali branje? 

OSC: Nobenega posebnega. Malo instrumentalna glasba in po možnosti rad pišem za jutro. Razen tega nič drugega. 

• AL: In vaše najljubše mesto in čas za to? 

OSC: Kot sem rekel prej zjutraj. od 9 do 13 je moj najboljši časČeprav posebne manije tudi nimam. Če me prizor ali poglavje ujame in ne morem nehati pisati, lahko to počnem popoldne ali ponoči.

• AL: Ali obstajajo drugi žanri, ki so ti všeč? 

OSC: Res mi je všeč znanstvena fantastika in veliko berem preskus. Prva stvar, ker verjamem, da je družbi mogoče slediti skozi njeno znanstveno fantastiko. To je veličasten termometer za stiskanje dobe. V eseju berem vse od umetnosti do sociologije. Včasih sem bral veliko poezije, vendar sem s tem prenehal in bi se moral vrniti k njej. V teh časih je branje iz bralskega užitka skoraj nekaj subverzivnega. Poezija je skoraj nekaj subverzivnega. 

• AL: Kaj bereš zdaj? In pisanje?

OSC: Berem a bibliografija Caravaggia avtorja Andrew Graham Dixon. Pravkar sem začel. Še včeraj bi vam povedal, da berem Virginio Feito. Pišem oziroma popravljam a stolpec za medij. 

• AL: Kakšna je po vašem mnenju založniška scena?

OSC: Glede tega živimo v čudnih časih. Toliko še nikoli ni bilo objavljeno. in to ima svoj pozitivni del in drugi ne tako zelo. Ostaja mi ideja, da nikoli v zgodovini človeštva nismo imeli toliko dostopa do literature.

• AL: Je krizni trenutek, ki ga doživljamo, zate težak ali ti bo uspelo ohraniti nekaj pozitivnega tako na kulturnem kot družbenem področju?

OSC: Verjamem, da spremembe prinašajo priložnosti. To je kliše, vendar sem njegov močan zagovornik. Zvočne knjige, prenos literature v avdiovizualni medij ali nove tehnologije spreminjajo naš pristop k leposlovju. Verjamem, da bodo, tako kot vedno, preživele iskrene in z ljubeznijo oblikovane zgodbe. Pripovedovanje zgodb je v DNK človeka. To je del procesa, zaradi katerega smo danes to, kar smo, in to se ne bo spremenilo. Samo zamenjajte vozilo, da bi povedali te zgodbe.