Za ljubitelje zgodovinskega romana, postavljenega v drugo svetovno vojno, in še posebej do obdobja francoske zasedbe nemške vojske, danes se spominjamo teh treh naslovov: Slavček, iz severnoameriške Kristin Hannah, enega najuspešnejših in najbolje prodajanih romanov današnjega časa; Tišina morja, iz Vercors-a; Y. Francoska suitaavtor Irène Némirovsky. Francoska pisatelja, ki sta napisala te zgodbe ravno v tistih zelo mračnih dneh. Némirovsky je imel takrat celo najbolj tragičen konec.

Verjetno jih je videlo največ kinematografskih bralcev filmske priredbe zadnjih dveh, še posebej nedavne Francoska suita. In prepričana Slavček Ne traja dolgo, da ga naredite tudi zaradi njegovega potenciala. Oglejmo si skupne zgodbe, ki jih delijo o francoskem boju upora, pa tudi o večkratnih protislovjih v občutkih ki se je zgodilo med napadalci in napadli.

Slavček - Kristin Hannah

Lepo poklon številnim anonimkam, ki so se v vojni proti nacistom borile z edinim orožjem svojega upanja, poguma, žrtve in tihega, a smrtonosnega upora. Zgodba o sestrah Mauriac z nasprotnimi liki, vendar katerih moč presega njihove razlike, želi zastopati vse.

Leta 1939 Francija Vianne živi v mestecu z možem Antoineom in njuno hčerko Sophio. Toda nekega dne mora odpustiti moža, ki pred začetkom vojne maršira na fronto. Ne verjame, da bodo Nemci napadli Francijo, vendar to storijo in kmalu se prikaže nemški kapetan, ki rekvirira njegovo hišo. Od takrat naprej se bodo morali naučiti živeti s sovražnikom ali tvegati, da bodo vse izgubili. Ko bodo leta okupacije minila in se poslabšala, bo morala Vianne sprejeti vedno težje odločitve, da bo lahko še naprej živela.

Po drugi strani pa njena sestrica Isabelle je zelo uporna mladenka, ki v boju proti Nemcem išče in najde vzrok za svoje življenje. Njeno srečanje z Gaëtonom, partizanom upora, se odloči, da bo z njimi sodelovala iz Pariza. A) Da, bo pomagal zaveznikom, padlim na francoskih tleh, predvsem pilotom, da se vrnejo v svoje države. Za to bo lahko izsledil izhodno pot čez mejo s Španijo.

Zapisano je v dveh časih: v prvoosebni pripovedovalčevi sedanjosti in v vsevedni pripovedovalčevi preteklosti. Čustvena in vznemirljiva, enostavna, lahkotna in hitra proza ​​vas uspe z zanimanjem premakniti skozi zaplet.

Morska tišina - Vercors

Bilo je napisano leta 1941 in naslednje leto na skrivaj objavljeno v zasedenem Parizu nacisti. Takoj je postal simbol upora proti Nemcem. Zdi se, da Vercors je temeljil na resničnem dogodku ker je v svoj dom vzel nemškega častnika s trdo nogo, ki je igral tenis, da si je opomogel. Niso vzpostavili nobenega odnosa, čeprav je Vercors spoznal, da je častnik občudoval Francijo, ker je imel številne francoske knjige.

Povej, kako Starec in njegova mlada nečakinja, prav tako prebivalci mesta, se odločijo izvesti ta odpor, tako da nočejo govoriti z nemškim kapitanom, ki biva v njihovi hiši. Po tradiciji je vojaški mož in nekdanji glasbeni skladatelj, pa tudi vljuden, vljuden in razumljiv. Vzhod se jim bo poskušal približati z monologi o upanju na bratstvo in medsebojno občudovanje obeh držav. Vendar ne bo uspešna. Na koncu je razočaran, ko ugotovi, da končni cilj njegovih ljudi ni graditi, ampak uničiti in na koncu bo odšel. Vendar ravnodušnega ne bo pustil ne starega ne še posebej njegove nečakinje, ki prav tako sumi na dejavnosti Odpora naokoli in se hkrati počuti globoko privlačnega za kapitana.

Lepota nekaterih odlomkov je nesporna. Tako kot v tem:

Werner Von Ebrennac je mojo nečakinjo, njen profil čist, trmast in hermetičen, pogledal v tišini in z velikim vztrajanjem, v katerem pa so še vedno plavali ostanki nasmeha. Moja nečakinja je vedela, videl sem, da je rahlo zardela, med obrvmi pa ji je nastala guba. Nadaljeval je s svojim počasnim dolgočasnim glasom:

- Obstaja zgodba, ki sem jo prebral, ki ste jo prebrali: Lepotica in zver. Uboga lepota ... Zver jo ima na milost in nemilost, nemočno in zaprto, in vsiljuje vse ure dneva svojo neomajno in izjemno prisotnost. Lepotica je ponosna, dostojanstvena ... se je strdila. Toda zver je vredna več, kot se zdi. Ima srce in dušo, ki si želi vstati. Če bi lepotica želela ...

Tu dve filmski različici tega romana, ena iz leta 1949 in druga iz leta 2004. Za tiste, ki si jih želijo ogledati.

Francoska suita - Irène Némirovsky

Jasno eden najbolj znanih in priznanih naslovov tega pisatelja ruskega izvora in emigriral v Francijo, ki je bil Némirovsky. Precej bolj od uspešne različice, ki so jo v kino prenesli leta 2014. Toda zgodbe obeh, romana in pisatelja, so tudi iz filma, čeprav dramatično resnične.

Francoska suita es njegova mojstrovina samo zato, ker je to dopuščala naključja. Nedokončani rokopis so po naključju odkrile njegove hčere in ga objavili leta 2004., skoraj sedemdeset let po tem, ko je bila Némirovsky skupaj z možem leta 1942 deportirana in umorjena v Auschwitzu.

Z nekaterimi avtobiografskimi prizvoki, saj odraža del vedenja meščanske družbe v tistih letih, fZamišljen je bil v petih delih, Némirovsky pa je napisal le dva: Nevihta junija y Dolce, kjer se pred okoliščinami odvija druga zgodba o sprejemu in odstopu. Izpostavljena pa je tudi domnevna brezbrižnost Francozov do razmer, kjer se skrivajo tudi kritike. Vendar spet vidimo, kako se kljub tem okoliščinam med liki pojavljajo najbolj primarni ali univerzalni občutki. Spet najbolj prepovedana privlačnost in želja ter boj, da bi jih zavrnili, a jih hkrati potrebovali.

Filmska adaptacija 2014 je bila zelo cenjena.

Zakaj jih brati (ali videti)

Zaradi presenetljivosti njegove vzporednosti, skupnih tem za različne časovne perspektive, od najbližje sedanjosti do najbolj resnične preteklosti.. Različni avtorji in enaki opisi, portreti, razmišljanja. Skupna brezčasna ideja: poudarite, kaj bolj združuje kot tisto, kar ločuje. Pošasti, ki niso tako pošasti in nedolžni, tako nedolžni. In predvsem univerzalni občutki in tisto trajno protislovje. Iste zgodbe, isti čuti.